DIABETIČNA RETINOPATIJA
Diabetes ali sladkorna bolezen je pogosta bolezen in lahko prizadene tudi vid. Pri osebah, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, pride pogosteje kot v splošni populaciji do nastanka sive mrene, glavkoma ali prizadetosti mrežnice, ki jo imenujeno diabetična retinopatija.
Pri sladkorni bolezni je zaradi previsoke koncentracije glukoze v krvi prizadeto drobno žilje v vseh organih, posledice pa se kažejo predvsem na očeh in ledvicah. Prizadetost žilja je sorazmerna trajanju bolezni. Po 10 letih ima spremembe mrežnice polovica pacientov, po 15 letih pa delež naraste na 90%. Najpomembnejša za kasnejši nastanek in napredovanje okvar mrežnice je predvsem dobro uravnavana koncentracija glukoze v krvi oziroma primerno zdravljena sladkorna bolezen.
Obstajata dve vrsti diabetične retinopatije.
Neproliferativna:
Diabetična retinopatija je v 95% neproliferativna. To je najzgodnejša oblika bolezni s počasnim napredovanjem. Zaradi spremembe žilja se na očesnem ozadju pojavijo mikroanevrizme (razširjene kapilare) in pikčaste krvavitve. Z napredovanjem retinopatije se pojavijo tudi prvi znaki ishemije, to je neprekrvljenosti posameznih delov mrežnice.
Proliferativna:
Z napredovalo okvaro mrežničnega žilja napreduje tudi ishemična okvara mrežnice in sproščati se začnejo signalne molekule, ki spodbjajo razrast novih žil, kar imenujeno neovaskularizacija. Novo žilje je drugačno, povzroči lahko krvavitev v steklovino ali odstop mrežnice, pojavi se lahko tudi oteklina rumene pege (makularni edem). Polovica pacientov v petih letih po pojavu neovaskularizacije brez ustreznega zdravljenja lahko oslepi, zato so redne kontrole sladkornih bolnikov pri oftalmologu nujne!
Zdravljenje
Najuspešnejše zdravljenje je preventivno, z natančnim nadzorom in uravnavanjem koncentracije glukoze v krvi. V primeru makularnega edema se lasersko uniči kapilare, ki prepuščajo in so vzrok edemu, v primeru neovaskularizacije pa je metoda zdravljenja panretinalna laserska fotokoagulacija, pri čemer se naredi laserske pečate na periferiji ishemične mrežnice. S tem se zmanša stimulus za razrast novih žil, kar privede do zmanjšanja obsega neovaskularizacije in zaustavitve njenega napredovanja. V primeru krvavitve v steklovino ali trakcijskega odstopa mrežnice je potrebna vitrektomija, t.j. kirurška odstranitev steklovine.