Približno 4 % prebivalstva je izpostavljeno glavkomu – bolezni povišanega očesnega pritiska. Bolezen je potrebno pravočasno odkriti in ustrezno zdraviti, saj dolgoročno poškoduje vidni živec, zožuje vidno polje in lahko povzroči popolno izgubo vida. Tej bolezni so najbolj izpostavljene osebe, ki imajo v družini že nekoga z glavkomom (zelena mrena), kot tudi osebe po 40-letu življenja. Ni pa redkost, da se glavkom pojavi v najzgodnejši življenjski dobi, adolescenci ali celo ob rojstvu.
Najpogostejši sta dve obliki glavkoma:
· glavkom odprtega kota, za katerim zboli več kot 90 % bolnikov,
· glavkom zaprtega kota, ki je veliko bolj redek.
So pa še druge oblike glavkoma, ki se pojavljajo s staranjem ali so posledica drugih bolezni. Glavkom je bolezen brez bolečin in simptomov. Ko nastopijo simptomi, kot so zoženje vidnega polja in upad vidne ostrine, praviloma že lahko govorimo o bolezni, ki je napredovala.
Pogosto se za očesni pregled odločamo prepozno, oziroma šele, ko opazimo padec vidne ostrine. Preventivni pregled pri oftalmologu bi bilo potrebno opraviti vsako leto. Oftalmolog bo z natančnim pregledom ugotovil prisotnost glavkoma in morebitnih drugih očesnih bolezni. Glavkomski pregled vključuje meritev očesnega pritiska, pregled očesnega kota in ozadja, pregled vidnega polja in OCT. Posebej pomemben je pregled z OCT, ki nam pokaže spremembe v strukturi vidnega živca in slojih živčnih niti. To so spremembe, ki jih bolnik ne občuti, lahko pa nakazujejo na pojav bolezni. Pregled je popolnoma neboleč. Pregled se sodobno imenuje tudi očesni CT, ker slojno snema mrežnico in vidni živec. Za razliko od računalniške tomografije nima nikakršnega sevanja.