Daltonizem ali barvna slepota ni oblika slepote, ampak motnja prepoznavanja barv. Ljudje, ki trpijo zaradi te motnje imajo težave pri ugotavljanju določenih barve, kot so modra, rumena, rdeča ali zelena.
Daltonizem (oziroma motnja prepozna barv) je dedna motnja, ki prizadene pogosteje moške kot ženske. S težavami prepoznavanja barv se srečuje približno 8% moških in manj kot 1% žensk.
Problem razpoznavanja rdeče in zelene je najpogostejša oblika barvne slepote. Manj pogosta je nezmožnost prepoznavanja modrih in rumenih odtenkov. Ta motnja prizadane enako število moških in žensk.
SIMPTOMI IN ZNAKI BARVNE SLEPOTE
Ste že večkrat opazili, da ne morete natančno določiti, katera barva je modra, rumena, zelena ali rdeča? Ljudje vam govorijo, da to ni barva, za katero menite, da je? Če se vam to dogaja, pomeni da imate prve znake motnje prepoznavanja barv.
V nasprotju s splošnim prepričanjem je redko, da oseba, ki je “barvno slepa” vidi le odtenke sive. Večina ljudi, ki jih smatramo za “barvno slepe ” dejansko vidi barve, vendar pa so nekatere barve bolj blede in jih je lažje zamenjati z drugimi barvami, odvisno od vrste motnje prepoznavanja barv.
Če opazite, da imate težave z barvnim vidom, prej pa ste lahko normalno videli celoten barvni spekter, morate obvezno obiskati zdravnika – oftalmologa. Nenadna ali postopna izguba sposobnosti prepoznavanja barv je lahko pokazatelj številnih zdravstvenih težav.
S testi za odkrivanje in klasifikacijo barvne slepote lahko ugotovimo, za kakšne vrste motnjo prepoznavanja barv gre.
KAJ POVZROČA BARVNO SLEPOTO ?
Težave s prepoznavanjem barv nastanejo, ko se celice občutljive na svetlobo v mrežnici ne morejo ustrezno odzvati na razlike v valovnih dolžinah svetlobe, ki nam omogočajo, da vidimo celotno paleto barv.
Fotoreceptorji v mrežnici se imenuje paličice in čepki. Paličice so številčnejše (v človeški mrežnici jih je več kot 100 milijonov) in so bolj občutljivi na svetlobo kot čepki, vendar nimajo sposobnosti za prepoznavanje barv.
V človeški mrežnici je več kot 6 milijonov čepkov, ki so odgovorni za naše dojemanje barv. To so fotoreceptorji, ki so zbrani v osrednjem delu mrežnice. To področje imenujemo makula. V središču makule je fovea, točka (premer 0,3 mm) z najvišjo koncentracijo čepkov v mrežnici in je odgovorna za prepoznavanje jasnih barv.
Gensko podedovane oblike barvne slepote so pogosto povezane s pomanjkanjem nekaterih vrst čepkov oziroma popolna odsotnost teh čepkov.
Poleg genetske, so lahko vzroki za ne prepoznavanje barv še:
Siva mrena. Zameglitev naravne očesne leče, ki jo povzroči siva mrena (katarakta) lahko zmanjša intenzivnost barv oziroma se barve vidijo bolj bledo. Na srečo, lahko z operacijo katarakte obnovimo jasen vid barv. Pri operaciji se naravno motno lečo nadomesti z umetno intraokularno lečo.
Parkinsonova bolezen. Ker je Parkinsonova bolezen nevrološka motnja, so lahko živčne celice občutljive na svetlobo v mrežnici, kjer se odvija proces vida, poškodovane ali ne morejo delati na pravilen način.
Tiagabin za epilepsijo. Za antiepileptik znan kot tiagabin se je pokazalo, da se zmanjša sposobnost prepoznavanja barv pri približno 41% ljudi, ki jemljejo zdravila, vendar brez dolgoročnih posledic.
Leberjeva dedna optična nevropatija. Prevladuje pri moških. Lahko se pojavi tudi pri ljudeh, ki nimajo drugih simptomov razen določeno stopnjo motnje prepoznavanje barv. Nezmožnost prepoznavanja rdeče in zelene je glavni simptom omenjen nevropatije.
Barvna slepota oziroma Daltonizem se lahko zgodi tudi s staranjem, ko se poškodujejo celice mrežnice. Prav tako lahko poškodbe na delih možganov, ki je odgovoren za proces vida povzroči motnje prepoznavanja barv.
ZDRAVLJENJE BARVNE SLEPOTE
Trenutno ne obstaja zdravilo za barvno slepoto. Vendar pa obstaja več možnosti, ki vam pomagajo, da se lažje znajdete v svetu barv.
Večina ljudi se prilagodi na motnjo priznavanja barv brez večjih težav. Vendar obstajajo določeni poklici, kot so grafično oblikovanje ali delo z električnimi žicami v barvi, kjer je zelo pomembno dobro razlikovati barve.
Če so motnjo prepoznavanja barv odkrili v zgodnjem otroštvu, lahko izberete poklic , ki ni tako zelo odvisen od sposobnosti prepoznavanja celotnega barvnega spektra.
Zgodnja diagnoza motenje prepoznavanja barv lahko prepreči učne težave v šoli, še posebej zato, ker večina delovnega gradiva, temelji na prepoznavanju barv. Če ima vaš otrok motnjo prepoznavanja barv, se pogovorite z učiteljem, da bi mu pomagal prilagoditi program in način predstavitve.
Obstajajo načini, da si lahko pomagamo v vsakdanjem življenju z barvno slepoto. Lahko si npr. razvrstimo in označimo oblačila, da bi se izognili neusklajenosti barv oblačil ( na začetku je najlažje prositi za pomoč prijatelja ali družinskega člana). Določene stvari si lahko zapomnimo po njihovem zaporedju. Primer je semafor, kjer se rdeča nahaja na vrhu, zelena pa na dnu.
Obiščite svojega optometrista ali oftalmologa in se posvetujte, če imate problem z razpoznavanjem barv, ali če ste opazili, da ima vaš otrok podobne težave.